Umetniški projekt Facing Death
V okviru umetniškega projekta Facing Death - Soočanja s smrtjo, raziskujemo odnos naše družbe do umiranja in smrti. Skozi prizmo fotografskega diptiha portretiramo umirajoče osebe pred in po smrti, oba portreta v enaki-zrcalni, profilni pozi. Umirajoča oseba torej na eni strani zre v svojo smrt, na drugi pa v življenje in ju preko umetniškega projekta presega. V okviru pilotnega projekta je bil doslej posnet prvi diptih s prvo umirajočo oz. umrlo osebo. Projekt že v zasnovi odstira izrazito tabuiziran odnos slovenske družbe in pristojnih inštitucij do tematike smrti, odkriva pa tudi globoka sistemska neskladja na eni strani, na drugi pa odpira možnosti po integraciji različnih strok in inštitucij. V okviru projekta umetnost ne služi za dekonstrukcijo, temveč za intergracijo odnosov znotraj polja smrti in umiranja. Na interdisciplinarno zasnovanem projektu člani umetniške ekipe sodelujemo s Slovenskim društvom Hospic in ostalimi raziskovalci ter inštitucijami, ki delujejo na polju umiranja in smrti.
Umetniški projekt Facing Death
V okviru umetniškega projekta Facing Death - Soočanja s smrtjo, raziskujemo odnos naše družbe do umiranja in smrti. Skozi prizmo fotografskega diptiha portretiramo umirajoče osebe pred in po smrti, oba portreta v enaki-zrcalni, profilni pozi. Umirajoča oseba torej na eni strani zre v svojo smrt, na drugi pa v življenje in ju preko umetniškega projekta presega. V okviru pilotnega projekta je bil doslej posnet prvi diptih s prvo umirajočo oz. umrlo osebo. Projekt že v zasnovi odstira izrazito tabuiziran odnos slovenske družbe in pristojnih inštitucij do tematike smrti, odkriva pa tudi globoka sistemska neskladja na eni strani, na drugi pa odpira možnosti po integraciji različnih strok in inštitucij. V okviru projekta umetnost ne služi za dekonstrukcijo, temveč za intergracijo odnosov znotraj polja smrti in umiranja. Na interdisciplinarno zasnovanem projektu člani umetniške ekipe sodelujemo s Slovenskim društvom Hospic in ostalimi raziskovalci ter inštitucijami, ki delujejo na polju umiranja in smrti.
Detabuizacija
smrti
Umetniški projekt Facing Death – Soočanja s smrtjo deluje skozi konstruktivistično paradigmo in je v funkciji detabuizacije smrti. To pomeni, da se osrednji cilj projekta, ki je izdelava fotografskega diptiha umirajoče osebe pred in po smrti, lahko doseže samo skozi proces detabuizacije smrti, za kar je potrebno sodelovanje celotne skupnosti in strokovne javnosti, ki deluje na polju umiranja in smrti. V praksi to pomeni, da je potrebno za izdelavo enega portreta sodelovanje umetniške ekipe, zaposlenih in prostovoljcev Slovenskega društva Hospic, umirajoče osebe in njenih svojcev, predstavnikov lokalnih zdravstvenih ustanov, centrov za socialno delo ter pogrebnih podjetij. Skozi intersubjektivni proces se skupnost povezuje in integrira lastna različna znanstvena, strokovna, verska in umetniška izhodišča ter perspektive. Udeleženci projekta so tako ob enem njegovi snovalci, izvajalci, gledalci in ustvarjalci artefaktov. Za izvedbo detabuizacijskega dela projekta prepoznavamo potrebo po nagovoru tako ožje in širše strokovni javnosti, ki deluje na polju umiranja in smrti, kot tudi splošne javnosti. Glede na izjemno tabuiziran odnos družbe (tako strokovne, kot laične) do smrti, sta osebni pristop in odpiranje varnega prostora za diskusijo ključnega pomena. Zato v okviru multimedijske razstave načrtujemo tudi izvedbo delavnic in okroglih miz za razširjen, neogrožujoč in lahkoten nagovor splošne javnosti o temi umiranja in smrti.
Detabuizacija
smrti
Umetniški projekt Facing Death – Soočanja s smrtjo deluje skozi konstruktivistično paradigmo in je v funkciji detabuizacije smrti. To pomeni, da se osrednji cilj projekta, ki je izdelava fotografskega diptiha umirajoče osebe pred in po smrti, lahko doseže samo skozi proces detabuizacije smrti, za kar je potrebno sodelovanje celotne skupnosti in strokovne javnosti, ki deluje na polju umiranja in smrti. V praksi to pomeni, da je potrebno za izdelavo enega portreta sodelovanje umetniške ekipe, zaposlenih in prostovoljcev Slovenskega društva Hospic, umirajoče osebe in njenih svojcev, predstavnikov lokalnih zdravstvenih ustanov, centrov za socialno delo ter pogrebnih podjetij. Skozi intersubjektivni proces se skupnost povezuje in integrira lastna različna znanstvena, strokovna, verska in umetniška izhodišča ter perspektive. Udeleženci projekta so tako ob enem njegovi snovalci, izvajalci, gledalci in ustvarjalci artefaktov. Za izvedbo detabuizacijskega dela projekta prepoznavamo potrebo po nagovoru tako ožje in širše strokovni javnosti, ki deluje na polju umiranja in smrti, kot tudi splošne javnosti. Glede na izjemno tabuiziran odnos družbe (tako strokovne, kot laične) do smrti, sta osebni pristop in odpiranje varnega prostora za diskusijo ključnega pomena. Zato v okviru multimedijske razstave načrtujemo tudi izvedbo delavnic in okroglih miz za razširjen, neogrožujoč in lahkoten nagovor splošne javnosti o temi umiranja in smrti.Koncentrični
krogi
Umirajoči ni zgolj objekt fotografiranja, ampak je po svojih zmožnostih aktivno sodelujoč. V projekt je poleg kreativne ekipe vpletena vsaka oseba, ki je v kakršnemkoli stiku z umirajočim. Vsak je tako hkrati snovalec, izvajalec, gledalec in ustvarjalec. Iz te razširitve se je vzpostavil koncept koncentričnih krogov, ki predstavljajo aplikacijo projekta v širšem družbenem kontekstu od najožjega kroga kreativne ekipe, od društev, svojcev, institucij, posredno in neposredno vpletenih ljudi, strokovne javnosti, investitorjev, splošne javnosti in nenazadnje do zakonodajalcev. S tem se veriga detabuizacije in osveščanja počasi in postopoma širi.
Umirajoči ni zgolj objekt fotografiranja, ampak je po svojih zmožnostih aktivno sodelujoč. V projekt je poleg kreativne ekipe vpletena vsaka oseba, ki je v kakršnemkoli stiku z umirajočim. Vsak je tako hkrati snovalec, izvajalec, gledalec in ustvarjalec. Iz te razširitve se je vzpostavil koncept koncentričnih krogov, ki predstavljajo aplikacijo projekta v širšem družbenem kontekstu od najožjega kroga kreativne ekipe, od društev, svojcev, institucij, posredno in neposredno vpletenih ljudi, strokovne javnosti, investitorjev, splošne javnosti in nenazadnje do zakonodajalcev. S tem se veriga detabuizacije in osveščanja počasi in postopoma širi.
